Vsaka stvar terja tudi svoj »davek«. Enako velja za hrano, kot za bivanje in tudi za vožnjo. Pravzaprav velja za vse enako. In, če se pogovarjamo o vožnji, običajno je tako, da želimo priti od ene razdalje do druge. Poleg goriva, katerega plačamo, običajno moramo tudi plačati druge davke. Recimo, če se vozimo po avtocesti, so vinjete obvezne. Resnično si ne želimo, da nas dobijo možje v modrem, saj brez vinjet nam grozi denarna kazen, ki pa ni ravno najbolj nizka. Avtoceste so torej odlična pot, če hočemo do določene razdalje priti v relativno kratkem času, moramo pa se zavedati, da za vožnjo po avtocesti potrebujemo vinjeto.

Obstajajo tudi tedenske vinjete. Recimo, da odhajamo v tujino in seveda si ne bomo kupili letne vinjete za tujno, saj se bomo tam zadržali le določen čas, zato se bomo odločili za tedensko vinjeto, ki traja en teden in po poteku tega datuma, njena veljavnost preneha. Seveda in popolnoma jasno je, da so te vinjete tudi cenejše ter nas stanejo »drobiža«, zato nima smisla tvegati in poskušati se peljati brez vinjete. Sploh ne v tujini, ko smo mogoče še nepoznavalec poti, ipd.

Tam, kjer ni vinjet, pa so običajno cestnine. Torej, odločili smo se peljati po hitrejši poti, kar nas bo tudi nekaj stalo. Kolikšen znesek bo to, je odvisno tudi od razdalje. Daljša je, več nas bo stalo in obratno. Cestnina je sicer tudi obvezna ob registraciji avtomobila, se pravi, da ko registriramo avtomobil tudi plačamo določen znesek za uporabo cest. Posebej pa plačujemo cestnine ali vinjete pri vožnji po avtocesti.

Enostavno so pravila katera moramo upoštevati, seveda tudi, če ne želimo biti nekdo, ki bo moral zaradi nespoštovanja plačati določeno denarno kazen. Če pa nismo finančno sposobni, pa je bolje, da se tovrstnih cest tudi izogibamo in uporabljamo ceste, katere ne zahtevajo dodatnih stroškov.