december 21st, 2014 
Javne dražbe, na katerih se prodajajo nepremične ali premičnine, so odprte za javnost in se jih lahko udeleži kdorkoli, ki zadosti osnovnim pravilom dražbe. Ta so lahko različna glede na to, ali se dražba premičnina ali nepremičnina. Za slednje velja, da morate biti državljan RS in položiti varščino, ki znaša 10 % njene izklicne cene.
Vseeno pa javne dražbe skrivajo pasti, ki se jih morda na prvi pogled sploh ne zavedate. Če v nepremičnini, ki jo kupujete, živi najemnik, zanj še naprej veljajo enaki pogoji najemne pogodbe, kot jih je sklenil z zdaj že bivšim lastnikom. Zato se morate še pred dražbo pozanimati o pogodbi, ki je bila sklenjena z najemniki!
Kaj pa, če v nepremičnini še zmeraj živi lastnik (dolžnik)? Potem nikar ne pričakujte, da se boste lahko v stanovanje vselili takoj po nakupu. Lastnik ima namreč pravico bivati v nepremičnini, ki je prodana preko javne dražbe, še nadaljnje 3 mesece. To pa za vas ne pomeni nič drugega kot čakanje. Tudi po pravni poti ne boste nič dosegli, saj je to pravica bivšega lastnika in je pravno podkrepljena.
Premišljujete o tem, da bi se udeležili javne dražbe nepremičnine, nad katero je zapisana hipoteka? Brez skrbi, hipoteka se ne prenese na vas in se opravljenem nakupu izbriše, ne glede na to, ali je končna cena dejansko pokrila hipoteko ali ne.
Se sprašujete, če morate nepremičnino preveriti v zemljiški knjigi? Dobro vprašanje in še boljša novica! Vse te podatke morajo namreč vsebovati pogoji o prodaji nepremičnine, zato vam ni potrebno zgubljati časa s tem, da bi jih preverjali na lastno pest.
Javne dražbe, sploh tiste, ki se jih udeležite v 2. ali 3. krogu, vam lahko prinesejo zelo ugodne nepremičnine, zato jih redno spremljajte. Morda je lahko že naslednja vaša idelana!
Javne dražbe nepremičnin potekajo po vsem poznanem dražbenem principu: nepremičnino dobi tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Večina dražb je uspešno izpeljanih komaj v 2. ali 3. krogu, ko izklicna cena pade za polovico in več prvotne cene. Te dražbe so običajno tudi najbolj obiskane in med dražitelji se skriva več resnih kupcev, na žalost pa tudi veliko takih, ki v javnih dražbah vidijo priložnost zaslužka na črno. Običajno gre za večje in organizirane skupine posameznikov, ki od resnega kupca zahtevajo denarno plačilo – »nagrado« – v zameno za to, da na dražbi ne bi zviševali cene.