Prevajalci so nepogrešljivi že od antične zgodovine dalje. Prav zavoljo njih lahko še danes uživamo v tekstih, ki so se iz roda v rod prenašali skozi različne jezike. Prevajanje in prevajalci, kot jih poznamo danes, pa so relativno nov „izum“, saj so lahko še do l. 1800 prevajalci prevajanim tekstom dodali svojo avtorsko noto in jih priredili za potrebe domače publike, zato ni nič kaj preveč čudno, da se določeni prevodi v različnih jezikih močno razlikujejo od originala.

Prvi urad za varovanje intelektualne lastnine je bil ustanovljen na prelomu iz 18. v 19. stoletje in takrat so tudi prevajalci postali veliko manj avtorski. Mnogi se s to trditvijo ne bi strinjali, saj je prevajanje še zmeraj precej avtorsko delo. Prevajalci so vedno posredniki med izvirnim in prevedenim jezikom in če bi podrobno spremljali delo enega prevajalca, bi gotovo lahko zaznali nek avtorski pečat, posebno noto, ki je vtisnjena v vsakem delu. To sploh velja za literarna dela, prevajalci strokovnih besedil pa so postavljeni pred drugačne izzive. Pri tovrstnem prevajanju je izjemnega pomeni, da prevajalci poznajo strokovne izraze izvornega jezika, ki jih potem znajo pravilno aplicirati na jezik ciljne skupine. Sicer se lahko poruši celoten kontekst teksta in predstavljajte si, kako slabo bi se lahko končala nepravilno prevedena navodila za uporabo zdravil.

Prevajalci zato velikokrat nimajo lahkega dela in se morajo zateč na pomoč k strokovnjakom posameznih področij, to je tudi stalna praksa velikih prevajalskih agencij. Samo s takim sodelovanjem ste lahko prepričani, da bodo besedila, ki jih boste dali v obdelavo, brezhibno prevedena!

A ne glede na to za kakšno vrsto prevajanja gre, to mora biti vedno izvedeno v treh korakih: najprej sledi branje celotnega teksta, da prevajalci dobijo občutek celotnega konteksta in sporočilnosti, potem sledi prevajanje besedila in kontrolno branje, pri katerem se odpravijo še zadnje pomanjkljivosti. Zapomnite si, da dobri prevajalci ne spustijo nobenega od teh korakov!